49. del

...padla sem na tla. Kar naenkrat so začeli vsi nekaj kričati in biti panični. Iz svoje sobe v avtobusu je skočil Justin in čisto paničen začel spraševati, kaj se je zgodilo. Nihče mu ni znal pojasniti, zato me je dvignil in odnesel na posteljo. Hotel je že poklicati zdravnika, ko sem se zbudila.
"Oh gosh, you scared me" mi je začel nakladati. 
"I don't know, how? What?" pogledal me je čudno in me začel miriti. 
"We will take you the doctor."
"No please, enough of hospitals and doctors please, trust me I'm alright." V sobo sta stopilaa še Pattie in Kenny.
"What happened to her again?"
"I don't know, she just fell and I heard screaming" pobožala me je po glavi in mi šla iskat nekaj hladnega. Justin je medtem čisto živčen hodil sem ter tja po sobi. Še mene je delal čisto živčno. 

"Stop doing that" sem mu rekla

"I'm sory, but I'm nervous" vsedel se je zraven mene in me začel božati po glavi. Kmalu je prišla tudi Pattie z obhladki. Odšla je iz sobe in naju pustila. Justin ni pustil, da bi si obhladke držala sama, držal mi jih je on.

"Haha you are so... so ... so... cute when you are nervous."

"You can get use to it." pomežiknil mi je. Vstala sem iz postelje in probala shodit. Uspelo mi je čeprav z eno berglo. Šla sem delat družbo še ostalim. Tam je sedel Scooter za računalnikom, Pattie je ravno telefonirala, Kenny pa je nekaj bral. Vsi so bili zaposleni. Vsedla sem s k Scooterju in gledala kako je odpisoval oboževalcem. Vsem je odgovarjal tako pozitivno. Bil je prav prisrčen. Justin si je šel iz hladilnika vzet jagode. Ponudil mi jih je in jaz sem vzela eno. Še jedel je najlepše na svetu. Prav nisem mogla verjet, da mi je bilo vse na njem najlepše. Še pred enim mesecom mi je bilo čisto vseeno zanj, zdaj pa bi bila zanj pripravljena narediti karkoli. 

"I'll take a rest" sem vsem povedala in odšla v sobo. Zaprla sem vrata in se nadomestila v postelji. Takoj sem zaprla oči in zaspala. Zbudil me je zvok zapiranja tistih vlečnih vrat, ki so bila v Justinovi sobi. Zbudila sem se in opazila Justina kako se je trudil čimbolj potiho zapirati vrata. Začela sem se smejati on pa se je obrnil

"I'm sory for wake you up"

"No problem" ulegel se je na drugo stran postelje. Nekaj časa sva ležala v tišini nato pa mi je rekel: 

"When you said before that we are just friends, am... how did you mean that?"

"I don't know, you are a good friend to me and ..." takoj me je prekinil in mi povedal najlepši stavek, ki sem ga kdajkoli slišala...