17. del

...potrkal na vrata kopalnice. V hipu sem se prestrašila, saj sem si pela Believe in še bila sem gola. Ugasnila sem vodo in se še enkrat vredu prepričala ali sem res slišala, da je nekdo potrkal.
"Špela? Are you in?" nisem vedela kdo je to govoril, ker sem bila preveč v šoku, zato sem kar odgovorila.
"Yes? Please don't walk in, because i'm..." nisem povedala do konca, ker se sploh nisem zavedala kaj govorim. Slišala sem smeh in ugotovila sem da je bil Justin. Postalo me je še bolj strah.
"Ok. I'll wait you here" ko je to rekel me je bilo tako strah, da si še tuširat nisem upala več. Počasi sem odpirala vodo in se tuširala naprej. Premišljevala sem kaj bi mu lahko rekla in kakšen izraz bi naredila na obrazu, ko bi stopila iz kopalnice. 3 minute po tem ko je Justin potrkal sem končno stopila iz tuš kabine. Z brisačo sem se obrisala in si želela obleči pižamo, ko sem se spomnila, da si je nisem prinesla zraven v kopalnico. Tisti trenutek sem najraje želela umreti, saj sem bila brez kakršnih koli oblačil, zunaj pa je sedel Justin Bieber in sploh si nisem upala pomisliti kaj si bo mislil. Zavila sem se v veliko brisačo in počasi začela odpirati vrata. Pokukala sem ven, da bi videla kje sedi. Počasi sem začela stopati iz kopalnice, ko sem ga kar naenkrat opazila na kavču v moji sobi. Pogledal me je in ni nič rekel. 

"What are you looking? Do you firstime see a naked woman?" sem mu zabrusila.

"Em... I firstime see a naked woman in my house. You look nice" zapeljivo se je nasmejal, jaz pa sem samo zavila z očmi in si šla iskat pižamo. Oblekla sem se za omaro, kjer se ni dalo nič videti. Medtem ko sem se oblačila sem mu začela govoriti, da mu ne bi bilo preveč dolgčas.

"So what are you doing in my room?"

"I must to ask you something"

"Ah... okay" sem mu rekla čisto neprepričljivo

"You are beat friend of Ana right? Well i really like her and i want to be with her. Do you understand me?" ko mi je to govoril me je bilo malo strah, saj resnično nisem vedela kaj mi s tem želi povedati

"Yes completely. But you are allready together aren't you?"

"Yes we are. And because of that i'm a little afraid"

"But why?" stopila sem izza omare in se usedla zraven njega na kavč.

"I'm afraid to get lose her. I think i love her"

Oprosti ampak what? Zakaj je to moral povedati ravno meni. Seveda ga razumem, da je to moral nekomu povedati, vendar ali se mu ne zdi malo sumljivo, da je tudi meni nekaj do njega. Verjetno res dobro skrivam to. To bi lahko zaupal tudi Alfredu. Medtem ko sem to tako dolgo premišljevala v glavi se je odzunaj slišalo, kot da bo nekdo stopil v mojo sobo...