... ležali baloni in plišaste igračke. Na obrazu se mi je narisal nasmešek. Pri nosu sem imela cevko za dihanje in me je zelo motila. Sploh nisem vedela kdaj sem jo dobila. Na nočni omarici pri postelji je bil šopek rož in zraven njega listek na katerem je pisalo:"you are in good hands now, we miss you and we hope that you'll be okay now... love you <3 friends" od tega kar sem prebrala so se na mojem obrazu spet znašle solze. Hotela sem iti malo pogledat na twitter in fb, da bi videla ali je kaj novega, vendar nisem imela telefona. Počutila sem se zares osamljeno. Hotela sem iti v sobo z računalniki. Ko sem si odkrila noge, sem opazila da imam nogo povito. Hotela sem stopiti nanjo, vendar ni šlo. Takoj po prvem koraku sem se zrušila. Zastokala sem od bolečine, tako da je v sobo prišla medicinska sestra. Pobrala me je in me položila nazaj v posteljo.
"What happened?" sem jo vprašala. Pogledala me je čisto resno in mi odgovorila: "You've got a broken leg" po tem mi je bilo vse jasno. Sprva sem se zelo zbala, da nikoli več ne bom mogla hoditi. Ampak druga noga je bila vredu.
"Can you bring me a computer. I must check something." Sestra me je pogledala malo sumljivo, vendar je prikimala. Takoj po 3 minutah mi ga je prinesla. Komaj sem čakala, da grem končno na facebook. Imela sem 180 prošenj za prijateljstvo in 255 obvestil ter 35 sporočil. Ko sem jih na hitro pregledala sem bila samo presenečena. Vsa sporočila so bila pozitivna, le nekaterih 5 je bilo slabih. Ni mi bilo jasno, kako so lahko vsi tako naenkrat zvedeli da sem v bolnici. Odšla sem pogledat še na twitter. Najprej sem pregledala Justinove objave. Ko sem jih brala mi je šlo vse na jok. Njaprej je objavljal, da je zelo vesel, da ima punco. Včeraj pa je objavil: "There is no hope for love anymore" bila je pretresljiva poved in v srcu mi je bilo zelo grozno. Poklicala sem sestro in jo hotela prositi za telefon. Takoj mi ga je prinesla. Vtipkala sem mamino telefonsko, saj sem ji hotel povedati vse. Od konca do kraja. Ampak se mi ni oglasila. Planila sem še v večji jok. Nato pa je sledil pregled. Bilo me je strah , ko so v sobi vstopili 3-je zdravniki in 1 zdravnica. Nekaj so se pogovarjali, vendar jih nisem najbolj razumela.
"Mrs. Bieber..." je začel doktor jaz pa sem bila tisto čist: KAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ?!?!
"Excuse me, but why mrs. Bieber?" sem ga na hitro vprašala...
Ni komentarjev:
Objavite komentar