...stopili mama, oči in bratec. Nisem mogla verjeti svojim očem. Bila je moja družina in bil je neverjeten občutek, ko spet vidiš svoje domače. Takoj so mi skočili v objem. Mama je zajokala, oči pa brat sta se pa objela z ostalimi.
"S čim si si to zaslužila" me je v solzah vprašala, jaz pa sem jo spet samo objela.
"Kako to, da ste prišli v Kanado?"
"Zate bi naredili vse miška." poljubila me je na čelo in me spet objela. Nato pa je prišel doktor in vsi so morali odditi iz sobe.
"How do you feel?" me je vprašal resno.
"Perfect, but my head is hurting me"
"Yeah it'll be better" nekaj si je še zapisoval, nato pa mi povedal odlično novico.
"You can go home today, do you know that?" oči so se mi zasvetile in začela sem kričati ter se mu zahvaljevati. Sprobal me je še kako hodim in uspelo se mi je obdržati na nogah. Dal mi je bergle, da sem si lažje pomagala. Odšel je iz sobe, jaz pa sem se oblekla. Počasi sem se odpravila skozi vrata. Zunaj so me v čakalnici čakali vsi, ki jih poznam. Nisem se imela namena jokat, zato sem se smejala. Mama me je prijela pod ramo in mi pomagala hodit. Ana mi je prijela torbo, ostali so pa hodili zraven. Prišli smo do avta in jaz sem se vsedla v avtu, kjer so bili mama, ati in brat ter jaz, vozil pa je Kenny.
"Danes zvečer gremo nazaj v Slovenijo. Dovolj je bilo." pogledala sem jo malo jezno in presenečeno.
"Kaj?" pobožala me je po laseh, a sem se ji izmaknila. Gledala sem skozi okno in nisem ničesar več rekla. Končno smo prispeli do Justinove hiše. Hitro sem vzela svoje bergle iz avto in začela čimbolj hitro hoditi proti hiši. Tam je čakala polno paparacov, zato so me vsi zasuli s vprašanji. Jezna sem se končno spravila do vrat. Zaprla sem jih z vso močjo. Justin, Pattie, Alfredo in Ana so bili že doma. Justin je prišel ravno iz kuhinje in me je opazil, kako sem se kobacila po stopnicah. Začel se mi je smejati. Jaz sem se vsa jezna obrnila nazaj in šele potem je videl, da nisem dobre volje.
"What did I do to you now?" nič mu nisem odgovorila in tudi za mano ni prišel. Tako zelo sem si želela da pride v mojo sobo in me začne pomirjat, kot vedno. Ampak tokrat ni bilo tako. Sama sem obležala na postelji. Vzela sem svojega tabličnega in odšla na fb in twitter. Tam sem objavila: "already at home, but problems with my family" na facebooku sem si pisala še z svojimi prijateljicami iz šole, najbolj s Kajo, ki mi je bila kot sestra, vendar se nisva že dolgo slišali. Po petih minutah moje objave se mi je na obraz narisal nasmešek...
Ni komentarjev:
Objavite komentar