79. del

..."if you won't lose that child, I will do something to your family and person who you love the most" stisnilo me je pri srcu. Kako lahko že kdo ve za mojo nosečnost in da se bo zdaj zaradi tega otroka spravljal nad mojo družino in Justina. Spet sem bila vsa v solzah. V tistem trenutku sem si najbolj želela ob sebi Justina in njegovih poljubov, ki so me zmeraj pomirili. Verižico, ki mi jo je podaril sem si dala dol z vratu. Enkrat sem jo še pogledala, nato pa sem jo spravila v škatlo s spominki. Vedela sem, da je med nama z Justinom konec. Odšla sem do mame in jo objela. Vzela sem ključe ter se odpravila v avto. V avtu sem sedela še kakšnih 15 minut in se spraševala ali bom storila pravilno. 

Končno sem se le odpravila proti bolnici. Na poti do tja sem se še ustavila v parku in se malo posedla.

MEDTEM: 

Ana me je klicala, vendar se nisem oglasila, ker se nisem hotela. Poklicala je še mojo mamo in ona ji je povedala kam sem namenjena. Ana je postala vsa panična,saj je hotela, da Justin izve za to. Prekinila je linijo in se vsedla v avto ter me odšla iskat. Na srečo jo je med vožnjo klical Fredo. Ustavila se je sredi ceste in zavila nekam na stran, da je lahko telefonirala.

"Ana, where did you go?"

"Looking for Špela"

"Why? is it something wrong?"

"Yes, she went to the hospital to lose that baby"

"What?"

"Yes! Look I must go and please tell this to Justin, he must to know that"

"I will" prekinila sta linijo, Ana pa je nadaljevala s potjo.

FREDO IN JUSTIN: 

Alfredo je prekinil in se obrnil proti Justinu.

"Why are you looking me like that bro?" 

"I need to tell you something"

"What? Is something wrong with Spela?"

"No, she want to lose that baby" Justin je obnemel čisto brez besed.

"Ana is looking for her" malo je še sedel čisto tiho in razmišljal, nato pa je rekel

"Call Ana and tell her, that I will go searching her" Alfredo je prikimal in poklical Ano. Justin se je v  trenutku vsedel v avto in se odpeljal. Na poti do bolnice me je še  poklical. Oglasila sem se mu.

JAZ:

V solzah sem se spravila nazaj v avto in tokrat res proti bolnici.

Pred bolnico sem se ustavila in strmela v stavbo. Solze so mi tekle in bila sem vsa živčna. Naenkrat mi je zazvonil telefon. Sploh nisem pogledala kdo me je klical, samo javila sem se. 

"Ja?"

"Spela, please don't do this"

"Justin? I must to do that and you know that." prekinila sem linijo in se spravila iz avta. Do vrat sem hodila počasi saj sem še razmišljala, ali naj to naredim ali ne. Bilo me je strah. Parkrat sem še hodila sem ter tja, na koncu pa sem se odpravila k vratom...