"Kaj je narobe" postala je vsa panična in se sklonila k meni. Zastokala sem od bolečine.
"Pridi, odpeljala te bom k doktorju"
"Ne ne vredu je, mislim da je kriva hrana"
"Nehaj se izogibat zdravniku, ker on je edini ki ti lahko pomaga." prijela me je okrog bokov in me odplejlala proti bolnici. Na poti do tja sva srečali še nekaj paparacev, katere je vse zanimalo kaj je narobe in kam greva.
Ko sva stopili v bolnico je do naju prišel doktor in naju vprašal kaj je narobe. Ana me je vso skrčeno potisnila zdravniku v roke in mu vse pojasnila. V obraz sem bila vsa bleds in slabo mi je bilo. Zdravnik me je odpeljal v sobo, Ana pa je morala ostati sama v čakalnici. Padla sem v nezavest.
Zbudila sem se čez nekaj ur in v sobi poleg moje postelje zagledala mamo.
"Kaj se je zgodilo?" pogledala me je in mi skočila v objem.
"Samo da si pokonci" mi je odgovorila, nato pa so v sobo stopili še Ana, oče in brat. Bili so me veseli, da sem spet pokonci.
"Klicala sem Fredota in mu vse povedala. Rekel je tudi, da bo poskusil povedati Justinu, vendar je preveč zaseden." mi je povedala Ana
"Mi je čisto vseeno, sploh mu ne rabi več kaj govorit, če že zdaj cel teden ni bilo glasu o njem, ga tudi zdaj ne rabi bit" ostali so bili tiho in samo gledali. Nato pa je v sobo vstopil zdravnik. Bil je zelo resen in postalo me je strah.
"Špela?"
"Ja?"
"trenutno še delamo malo preiskav in vas ne bomo tukaj zadrževali tako dolgo, tako da lahko greste domov in boste vse dobili po pošti"
Začeli smo se spravljati in se odpeljali proti domu. Po poti sem ves čas razmišljala kaj bi lahko bilo narobe. Do doma sem bila tiho. V svoji sobi sem takoj odšla na twitter in pogledala, če je Justin objavil kaj novega. Nič ni bilo. Preostanek dneva sva z Ano gledali filme in imeli ženski večer.
"Ali misliš, da bo Justin kaj javil?" me je vprašala Ana sredi filma. Pogledala sem jo in izdihnila.
"Ne vem Ana, res ne vem več"
"Ali ga še ljubiš?" pogledala sem dol in razmišljala ali ga še sploh imam rada.
"Seveda ga imam, vendar ne morem več tako. Že več dni je odsoten in strah me je, da se mu je kaj naredilo. Še pokliče me ne več. Res moram razmisliti" nič ni več rekla in nadaljevali sva s filmom.
Zjutraj sem se zbudila zelo pozno. Šla sem v kuhinjo in tam so vsi jedli. Vsedla sem se zraven za mizo, ko je kar naenkrat nekdo pozvonil. Odšla sem odpret in zunaj je stal poštar. Spomnila sem se na pošto iz bolnice in v trenutku sem jo izpulila poštarju iz rok ter zaprla vrata. Odšla sem v sobo in zaprla vrata sobe. Na posteljo sem se vsedla čisto živčna in prestrašeno začela odpirati kuverto. Ven sem vzela list papirja na katerem je pisalo: Spoštovana...... brala sem in brala, ko sem kar naenkrat prišla do dela, ki me je popolnoma presenetil.
"sporočamo vam, da ste noseči in da morate na nujen pregled" nisem več brala naprej. Papir mi je padel iz rok in jaz sem vsa bleda obsedela na postelji. V sobo je stoila Ana in me videla sedeti kot mrlič. Skočila jedo postelje in pobrala list papirja ter ga prebrala. Objela me je in mi govorila:
"Vse bo ok verjemi, jaz sem s tabo in tudi Justin je. Morala mu boš povedati" po licu mi je spolznila solza
"Ampak ne vem kako. Totalno sva se odtujila, verjetno me noče več videti"
"Špela! Nosiš njegovega otroka, on je prvi ki bi moral vedeti za to"
"Bojim se Ana" z roko me je božala po hrbtu.
"Kaj ko bi se prej prepričali?" sem jo vprašala in ona je točno vedela kaj mislim.
Spravili sva se do bolnice. Zdravnik naju je sprejel in kar prva sem bila na vrsti. Naredl je ultrazvok in opazil, da je v meni res en otrok, čeprav še čisto mala pikica. V trenutku mi je postalo slabo.
"Kako dolgo sem že približno?" sem ga vprašala
"Malo več, kot teden dni" je odgovoril in jaz sem se spomnila, da je vse to od takrat, ko je bl Justin še v Sloveniji.Morala sem dati še kri. Z Ano sva odšle v čakalnico in čakali na izvide. Medtem sem hotela poklicati Justina. Začelo je piskati in kar naenkrat se je oglasil Justin
"Hello" obnemela sem, saj nisem vedela kaj naj mu rečem
"Justin?"
"Spela, is that you?"
"Yes that's me. Look I need to tell you something serious"
"Can you tell me here?"
"No I can't, please come to Slovenia"
"I can't right now, I'm on tour"
"Justin look. I've been waiting for your call one week and you didn't called me. I was worried and you don't want to know how much did I missed you so please come to Slovenia"
"Ok I'll come tomorrow" prekinila sva in dobili sva izvide. Prebrala sem kar je pisalo in bilo je pozitivno. Res sem bila noseča. Nisem mogla verjeti. Odšli sva domov. Nisem vedela kako naj povem mami a na koncu sem ji vseeno.
"Mami... nekaj resnega ti moram povedati." Ana je bila zraven mene, tako da sem bila mirnejša
"Kaj?"
".....z Justino pričakujeva otroka"...
Ni komentarjev:
Objavite komentar