ponedeljek, 17. junij 2013

1. del

Bil je začetek poletnih počitnic, ko je bil v srednji šoli že čas za vpis na faks. Med mano in mojo prijateljico Ano pa je bilo še veliko več napetosti, saj sva komaj pričakovale kuverto v kateri naj bi pisalo ali si sprejet ali ne. Vsaki dan sem bila bližje svojim sanjam, ki pa so bile da postanem turistična vodička po vsem svetu. Na tak način bi se lahko približala svojim najljubšim zvezdnikom in seveda bi tudi veliko potovala.
Ko se je bližal petek, sva se s prijateljico zmenile, da pride prespati k meni. Pošto pa bi naj dobili v petek popoldan. In tako sva na pošto čakali skupaj. Medtem pa sva šli nakupovat in malo sprehajat po parku. Po dolgih 2-eh urah sva se končno vrnili domov. Doma pa me je pred vrati čakala mama vsa vesela s kuverto v roki. Pogledala sem jo in jo vprašala, če je že odprla. Ona pa mi je z veliki nasmeškom odvrnila da ne, saj je raje počakala, da se vrnem domov. Pogledala sem Ano in vsa živčna odprla kuverto. Ko sem raztegnila list narazen sem najprej videla prvo poved, kjer je pisalo: "spoštovana... sporočamo vam, da ste sprejeti na našo šolo in smo vas zelo veseli..." Komaj sem verjela temu kar sem prebrala. Stekla sem po stopnicah vsa vesela in se v svoji sobi vrgla na posteljo. Ana je prišla za mano in mi rekla, da moramo to proslavit. Par najinih sošolcev sva zvečer povabili v klub. Edina težava v tem je bila, da nisva vedeli kaj bi oblekli. Kot da bi bila nora sem iskala obleko in navsezadnje sem jo le našla. Bila je pink barve z bleščicami. Bila je popolna za tak večer. Odpravili sva se v klub. Vsi so naju že pričakali, ker sva bili pozni, saj sva veliko časa porabili za make-up in izgled. 
Večer je bil popoln vse do takrat, ko sva prišli z Ano domov. Ko  sva se pripeljali domov, je pred hišo stala dolga črna limuzina. Ana me je pogledala z velikimi očmi in me vprašala kaj se pravkar dogaja pri meni doma. Nisem ji znala odgovoriti na to vprašanje zato sem začela hoditi proti hiši. Počasi sem odprla vrata in stopila v hišo. Slišala sem, da se je nekdo smejal. Zvok mi je bil zelo znan, zato sem ruknila Ano in skupaj sva počasi odkorakali proti dnevni sobi. Na kavču sredi prostora sta s hrbtom proti nama bila obrnjena...

Ni komentarjev:

Objavite komentar